Zdaj govori Vinko Möderndorfer v vlogi pesnik

»Kaj od vsega, česar se spominja, je res in kaj le plod njene domišljije?«

»Kljub slovesu meteorološkega poletja pa se še vedno nadaljuje kriminalistična serija Inšpektor Gaber.«

»V igri se srečata deklica Ivana in vesoljček: za oba je srečanje nenavadno in zanimivo, saj prihajata iz popolnoma drugačnih okolij.«

»Tam pa alkohol ni veselje, temveč pozaba ali celo spozaba.«

»Tako kot prvi je tudi drugi del serije napisal Vinko Möderndorfer, ki bo v režiji Irene Glonar na sporedu v torek ob 21.05 na Prvem programu.«

»Ne vem, to je neka nuja. Tega se ne da ne priučiti ne privzgojiti. To je neka notranja nuja, želja nekaj narediti, povedati zgodbo.«

»To je tako, da se čutiš, da si na tem svetu samo zato, da boš povedal zgodbo.«

»Življenje, ki ga samo živiš in na katero se ne odzoveš, iz njega ne narediš nič v družbenem, ustvarjalnem smislu, je življenje, nevredno življenja.«

»Poezija ima strahotno moč. Dobra pesem, ki je iskreno napisana, ki je borbena, je kritična masa z veliko večjo močjo kot neki govor, kot neka politična agitacija.«

»Bi rekel, da, ampak ne odgovornost v tem družbenem smislu. Gre za dvojno odgovornost, najprej za odgovornost do samega sebe. Dobra pesem se rodi, kadar je pesnik iskren, ampak najprej iskren do samega sebe, in to iskren do krvi.«

»To je, da moramo biti v življenju empatični, da moramo razumeti drugačnost in to, da nas drugačnost bogati. To je namreč tisto, kar v današnjem svetu manjka.«

»Švrk: res huda pasja biografija Vinka Möderndorferja, ki jo je ilustrirala Eliza A. Dob, je delo, ki med drugim 'brez nadležnega moraliziranja opozori še na pomen solidarnosti, družbenega angažmaja in delovanja v skupno dobro'. Knjigo odlikuje tudi izredno dinamično dogajanje, ki se uravnoteženo spaja s prikazom toplih medosebnih odnosov.«

»tisoč besed, milijarda besed / ne odtehta enega molka / kadar molčita dva / ki sta v življenju spoznala tišino.«

»jazti. tijaz.«

»volčji čas samih bratov, ki pijejo iz lobanj kot iz zlatih čaš«

»če po vseh besedah, ne preživi ena sama / iz katere nastane svetloba / potem je svet pokrajina peska.«

»rada bi kipela srhljivo na vrhu kože, rada bi postala meso.«

»Pesem skopni na ustnicah in dež in rosa / na oknu na steklenici po grlu skopni / omama na soncu skopni telo ime na vratih / ko odnesejo po zavitem stopnišču / tisto kar je ostalo.«

»Snežil bi rad pa nimam od kod / gnezdil bi rad pa ni več tvojih rok.«

»Ne verjamem v življenje predmetovčeprav čutim tvoje ustnice na robu skodelice...«

»Na moji postelji / poslednje kar si zapomniš / namesto rjuh mrtvaški prt / namesto naju sladka sladka smrt.«